OROŽJA NISO PREDALI – 17.MAJ 1990

NE POZABIMO NA 17. MAJ 1990 !

To je bil dan, ko so se najodgovornejši častniki Občinskega Štaba Teritorialne obrambe Slovenke Konjice in njegovih večjih enot: Cugmas Velimir, Čakš Janez, Groleger Alojz, Hlastec Marko, Ivačič Zdravko, Jančič Ervin, Kolar Anton, Košir Jože, Kuzman Jože, Lešnik Herbert, Macuh Benjamin, Macuh Stojan, Mlakar Peter, Mumelj Emil, Oplotnik Elko, Pančur Tomo, Pavlič Ivan, Pesko Miroslav, Punčuh Božo, Sagadin Franc, Sevšek Maksimilijan, Sovič Ivan, Šegel Franjo, Tič Edi, Topolšek Jože, Vodovnik Vojko in Zorko Boris odločili, da ne izpolnijo Ukaza o preselitvi njihovega orožja v skladišča JLA ( Jugoslovanska ljudska armada) in se tako uprejo razorožitvi, ki sta jo zahtevala vojaški in državni vrh nekdanje Jugoslavije. 

Teritorialno obrambo kot del obrambnih sil države in republik je leta 1968 ustanovila prav Jugoslavija, zanjo pa so po svojih materialnih zmožnostih v celoti morale skrbeti republike, seveda pod budnim očesom »Beograda«. Toda tudi vsi njihovi zakoni, z vsemi njihovimi grožnjami, strahu in dvomih, niso mogli spremeniti te odločitve, ki so jo prav ti teritorialci sprejeli soglasno. Še več, napisali so posebno izjavo, jo imenovali kar »LISTINA« in jo vsi tudi lastnoročno podpisali. Pozno zvečer so o odločitvi obvestili Predsednika Občine Jožeta Barago, ki jo je takoj brezpogojno podprl, naslednjega dne pa so to storili tudi vsi člani Sveta za Splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.

Vse to se je dogajalo v času, ko je padel Berlinski zid in je začela Vzhodna Evropa dobesedno razpadati po šivih, se v Sloveniji z referendumom odločili za samostojnost, doživeli prve demokratične volitve in po 22. letih dobili v usposobljeni, dobro opremljeni izurjeni Teritorialni obrambi tudi tisti dodatni pogum za takšno odločitev.

Vsega zadržanega, večinoma novega pehotnega polavtomatskega in avtomatskega orožja, je bilo 1.173 kosov, med njimi je bilo tudi protioklepno orožje in 8 protiletalskih topov in potrebno strelivo, v štabu pa so bila organizirana neprekinjena dežurstva in oborožene straže.

Toda ker so se pritiski in grožnje iz JLA večali iz dneva v dan, je bilo vse orožje, strelivo, druga pomembna vojaška sredstva in zaupni dokumenti v začetku jeseni prepeljano v 25 tajnih skladišč, vse od Skomarja do Loč in do Vitanja do Tepanja, 22 jih je bilo na domačijah in obrtnih delavnicah, tri pa v Cometu, Konusu in Kostroju.

Zapisal:

Predsednik OZVVS Slovenske Konjice,

Benjamin Macuh